Čiščenje in barvanje fasade

Čiščenje fasade in nov barvni sloj sta najcenejši način, da fasada spet izgleda urejeno in je zaščitena – če je pod površino vse v redu. EKO d.o.o. Ljubljana osvežitve izvaja za lastnike hiš in upravnike večstanovanjskih stavb, kot del rednega vzdrževanja ali pred prodajo objekta.

Zakaj se pojavijo alge na fasadi?

Zelene in temne lise najdemo predvsem na severnih stenah, ob drevesih, vodi in pod kratkimi napušči. Algam ustreza površina, ki se dolgo ne posuši.

Izolirane fasade so tu bolj izpostavljene, kot bi pričakovali. Ker toplota iz stavbe ne uhaja skozi steno, se tanek zunanji omet ponoči ohladi pod temperaturo zraka in na njem se nabere rosa. To ni napaka izolacije, temveč fizika – zato so pomembni izbira ometa, odkapi in redno vzdrževanje.

Pogost vzrok so tudi lokalne napake: okenska polica brez odkapa, ki vodo spušča po steni, zamašen žleb, prekratek napušč ali grmovje tik ob fasadi. Če jih ne odpravimo, je čiščenje fasade le začasna rešitev. Zato vsak ogled začnemo pri teh detajlih, ne pri barvi.

Čiščenje fasade: čistilo, voda in postopek

1. Pregled. S potrkanjem preverimo votla mesta, popišemo razpoke in vlažne dele.
2. Zaščita. Okna, tlaki, rastline in okolica.
3. Nanos čistila. Na alge in plesen nanesemo biocidno sredstvo, ki mora učinkovati predpisani čas.
4. Pranje. Z vodo pod tlakom, prilagojenim podlagi. Premočan curek ali premajhna razdalja poškodujeta tankoslojni omet in lahko potisneta vodo v izolacijo.
5. Sušenje in ponoven pregled. Šele na čisti in suhi površini se pokažejo vse poškodbe.

Čiščenje fasade brez vode je mogoče le delno: biocidno sredstvo lahko nanesemo in pustimo delovati, odmrle alge pa sčasoma spere dež. Pri močnejši umazaniji in pred barvanjem je pranje praviloma nujno, saj barva na umazano podlago ne oprime.

Sanacija razpok na fasadi

Razpoke niso vse enake in vsaka zahteva drugačen pristop:

• lasaste mrežaste razpoke – krčenje ometa, praviloma zadošča egalizacija in barva z dobro premostitvijo,
• diagonalne razpoke iz vogalov oken – manjkajoča diagonalna armatura, potrebno je lokalno armiranje z mrežico,
• razpoke po stikih plošč – napaka pri vgradnji izolacije, potreben je nov armirni sloj,
• široke ali rastoče razpoke – lahko kažejo na težave v konstrukciji, ki jih mora oceniti strokovnjak.

Razpoke, ki jo le zakitamo in prebarvamo, se praviloma kmalu spet pokaže. Trajna sanacija pomeni odprtje, armiranje preko razpoke in nov zaključni sloj. Tako smo pri prenovah hiš v Vodicah in Lescah po visokotlačnem pranju lokalno popravili armirni sloj, dopolnili vogalnike in sanirali mikrorazpoke ob oknih.

Barvanje fasade: postopek in izbira barve

Postopek je praviloma: čiščenje, popravila, temeljni premaz, nato dva nanosa fasadne barve. Barva mora biti združljiva s podlago:

• silikatna – za mineralne omete, zelo paroprepustna, pogosta pri historičnih fasadah,
• silikonska – vodoodbojna in paroprepustna, površina se manj maže,
• akrilna (disperzijska) – elastična, a manj paroprepustna, ni primerna za vsako podlago.

Pri izoliranih fasadah bodite previdni s temnimi toni: temna površina se na soncu močno segreje, kar lahko poškoduje sistem. Proizvajalci zato določajo najnižji indeks odboja svetlobe, pod katerim je potreben poseben sistem.

Pred barvanjem popravljena mesta izravnamo z egalizacijskim slojem, da se krpe skozi novo barvo ne vidijo. Na zelo vpojnih ali kredastih podlagah je temeljni premaz obvezen, sicer barva neenakomerno vpije in hitro kreda.

Kjer so alge stalna težava, svetujemo omet ali barvo z boljšo zaščito. Na Gorkičevi ulici 18 in Kogojevi ulici 10 v Ljubljani smo vgradili paroprepusten strukturni omet, ojačan s karbonskimi vlakni, z izrazitim vodoodbojnim učinkom in večjo odpornostjo proti algam in plesni.

Barvanje fasade: temperatura in vreme

Fasadne barve se praviloma nanašajo pri temperaturi zraka in podlage med približno +5 °C in +30 °C. Natančne meje so v tehničnem listu izdelka. Paziti je treba še na:

• dež in visoko vlago – barva se ne sme zmočiti, dokler se ne posuši,
• neposredno sonce in veter – prehitro sušenje pušča lise in stike,
• nočno zmrzal in roso – tudi če je podnevi dovolj toplo,
• neprekinjeno delo – posamezno ploskev barvamo v enem kosu, sicer se vidijo prehodi.

Osvežitev fasade ali celovita obnova?

Osvežitev fasade je dovolj, kadar je omet trdno vezan, razpoke so lokalne in stavba je že izolirana. Kadar omet odstopa, je v steni vlaga ali stavba nima izolacije, je barvanje le kozmetika. Takrat je smiselna obnova fasade s toplotno izolacijo, ki jo lahko sofinancira Eko sklad. Samo barvanje praviloma ni upravičeno do subvencije.

Odločitev je najlažja po ogledu. Pošljite nam nekaj fotografij vseh strani objekta in bližnje posnetke poškodb – po njih presodimo, ali zadošča osvežitev ali je smiselna temeljitejša sanacija.

Pogosta vprašanja