+386 1 512 17 55 Povpraševanje

Fasade

Toplotna izolacija fasade

Kako je sestavljena kontaktna fasada, kdaj izbrati kameno volno in kdaj stiropor ter kateri detajli odločajo, ali bo fasada zdržala.

Končano stanje e
Od leta 1992 Vsak sloj izvede naša lastna ekipa Materiali renomiranih proizvajalcev Pošljite povpraševanje

Dobra toplotna izolacija fasade zmanjša toplotne izgube, poleti ohranja prostore hladnejše in zaščiti nosilno steno pred vremenom. EKO d.o.o. Ljubljana izvaja kontaktne toplotnoizolacijske fasade (ETICS) za hiše, večstanovanjske in javne stavbe – s stiroporjem ali kameno volno, v sistemih renomiranih proizvajalcev, kot so Röfix, Jub in STO.

Kako je sestavljena fasada – sloj za slojem

Na prerezu »Sloj za slojem« na tej strani vidite, kako si sloji sledijo. Vsak ima svojo nalogo, sistem pa deluje le, če so vsi vgrajeni po navodilih proizvajalca.

1. Obstoječa stena

Pregledamo nosilnost, ravnost in vlažnost podlage. Odstopajoče omete odstranimo, poškodbe saniramo. Na slabi podlagi tudi najboljša izolacija ne drži.

2. Lepilna malta

Plošče lepimo po obodu in v točkah, tako da je dosežena predpisana kontaktna površina. Lepilo ne sme priti v stike med ploščami, sicer nastanejo toplotni mostovi in razpoke.

3. Toplotna izolacija

Plošče polagamo v vezavi, brez križnih stikov, ob odprtinah z izrezom v obliki črke L. Morebitne reže zapolnimo z izolacijsko peno, ravnino pred armiranjem pobrusimo.

4. Pritrdilna sidra

Vrsta, dolžina in razpored sider so odvisni od podlage, višine stavbe in obremenitve z vetrom. Sidra vgrajujemo skladno z navodili proizvajalca sistema; pri poglobljeni vgradnji jih prekrijemo z izolacijskimi čepi, da se na fasadi pozneje ne rišejo.

5. Armirni sloj z mrežico

Steklena mrežica, vtisnjena v armirno maso s preklopi, prevzame napetosti. Ob vogalih oken in vrat dodamo diagonalne trakove, na robove vogalnike, nad odprtine odkapne profile.

6. Temeljni premaz in zaključni sloj

Zaključni sloj fasade je lahko silikonski, silikatni, silikat-silikonski ali akrilni omet, v različnih granulacijah in barvah. Za temne tone uporabljamo sisteme, ki so za to posebej namenjeni, saj se temna površina na soncu močno segreje.

Kamena volna ali stiropor?

Stiropor (EPS) je lahek, cenovno ugoden in dobro izolira. Grafitni EPS doseže enako izolativnost s tanjšo ploščo, vendar ga med vgradnjo ne smete pustiti na močnem soncu, ker se pregreva in deformira. Elastificirane plošče, kot je Relax, zmanjšujejo napetosti zaradi temperaturnih sprememb.

Fasada iz kamene volne je negorljiva, zelo paroprepustna in bolje duši zvok. Je težja in dražja, zahteva pa tudi drugačno sidranje.

Izdelava fasade iz kamene volne zahteva več natančnosti. Plošče je treba pred lepljenjem praviloma predhodno prekriti z lepilom (zaribati), da se lepilo dobro oprime vlaken, sidra pa morajo ustrezati vrsti plošče. Med vgradnjo kameno volno varujemo pred dežjem, saj mokra plošča izgubi del lastnosti in se počasi suši.

Pri višjih stavbah požarni predpisi praviloma zahtevajo kameno volno po celi fasadi ali vsaj požarne pasove iz nje. Obe rešitvi izvajamo: grafitni EPS s požarnimi pasovi na Glavarjevi in Kotnikovi ulici ter Koseškem oknu, požarno odporno kameno volno na 16-etažni stavbi na Kvedrovi cesti, Topniški ulici in v soseski Kvartet.

Kakšna je prava debelina izolacije fasade?

Debelina izolacije je odvisna od zahtevane toplotne prehodnosti stene (U), toplotne prevodnosti materiala (λ) in obstoječe stene. Minimalno debelino posredno določajo predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in pogoji Eko sklada, ki se spreminjajo.

Pri sodobnih energetskih prenovah so debeline 15 cm in več običajne. V soseski Novo Brdo in na športni dvorani Žiri smo vgradili 24 cm izolacije.

Debelejša izolacija pa ni le debelejša plošča. Pomeni globlje špalete, daljše police in pogosto podaljšanje strešnega napušča, da streha novo fasado še vedno prekriva.

Detajli fasade, ki odločajo o trajnosti

  • Cokel: izolacija, odporna proti vlagi (XPS ali posebne cokelne plošče), lepljena in sidrana, s podzidnim zaključkom in PVC odkapnim profilom na stiku s fasado.
  • Špalete: obdelava z vogalnikom z odkapom in tesnjenim priključkom na okenski okvir.
  • Okenske police: vgrajene s padcem, z bočnimi U-zaključki, na hidroizolirano ležišče.
  • Požarna zaščita nad okni: pasovi iz kamene volne, kjer to zahtevajo predpisi.
  • Strešni rob: podaljšanje odkapa strehe z dodatno izolacijo nad novo fasado.
  • Balkoni in nadstreški: sanacija betonskih robov in rešitev toplotnih mostov.

Toplotna izolacija se vgrajuje le v primernem vremenu: brez dežja in zmrzali, praviloma pri temperaturi zraka in podlage nad +5 °C, z zaščito odra pred soncem in vetrom. Kako delo poteka v celoti, opisujemo na strani obnova fasade.

Med posameznimi sloji je treba spoštovati čas sušenja, ki ga predpisuje proizvajalec. Armirni sloj mora pred nanosom zaključnega ometa dovolj vezati, sicer se razpoke pokažejo že prvo zimo.

Pogosta vprašanja

Ali stena pod izolacijo še »diha«?

Večina vlage iz prostorov odide s prezračevanjem, ne skozi steno. Paroprepustnost sistema je kljub temu pomembna, zato izberemo usklajen sistem izolacije in ometa. Kamena volna s silikatnim ali silikonskim ometom je najbolj paroprepustna kombinacija.

Kakšna je minimalna debelina fasade?

Enotne minimalne debeline ni, saj se zahteve nanašajo na toplotno prehodnost stene. Ta je odvisna od materiala izolacije in obstoječe stene. Pri ponudbi izračunamo debelino, ki izpolnjuje predpise in, če želite, pogoje Eko sklada.

Zakaj se na nekaterih fasadah vidijo obrisi plošč ali sider?

Gre za toplotne mostove: sidra ali stiki plošč so hladnejši, zato se na njih drugače nabira vlaga in umazanija. Rešitev so pravilno vgrajena sidra s čepi, plošče brez rež in dovolj debel armirni sloj.

Je boljša fasada Sto ali fasada Jub?

Oba sta preverjena proizvajalca s celovitimi sistemi. Bolj kot znamka je pomembno, da so lepilo, izolacija, mrežica in omet iz istega sistema in da so detajli izvedeni po navodilih. Izbiro prilagodimo objektu in vašim željam.

Kateri zaključni sloj fasade izbrati?

Silikonski omet je vodoodbojen in manj nagnjen k umazaniji, silikatni je zelo paroprepusten in primeren za mineralne podlage. Akrilni je elastičen in cenejši. Odločitev je odvisna od izolacije, lege objekta in barve.

Ali lahko izolacijo vgradimo na staro fasado?

Da, če je stara podlaga nosilna. Oprijem preverimo na objektu, odstopajoče dele odstranimo, neravnine izravnamo. Lesene ali azbestne obloge je treba odstraniti.

Kako nastane toplotnoizolacijska fasada

Sloj za slojem

Kakovost fasade je v detajlih, ki jih po zaključku ne vidite več. Vsak sloj izvede naša lastna ekipa, z materiali renomiranih proizvajalcev.

  1. Obstoječa stenaPregled podlage, analiza stanja, sanacija poškodb
  2. Lepilna maltaLepljenje plošč po obodu in v točkah
  3. Toplotna izolacijaStiropor ali kamena volna, plošče v vezavi
  4. Pritrdilna sidraSidranje skladno z navodili proizvajalca sistema
  5. Armirni sloj z mrežicoVogalniki, odkapni profili, špalete
  6. Zaključni ometBarvni zaključni sloj po izbiri naročnika
Prerez toplotnoizolacijske fasade: stena, lepilo, izolacija, sidra, armirni sloj in omet nov toplotni ovoj ZUNAJ NOTRI
Pokličite Povpraševanje

Na voljo, da vam pomagamo

Pošljite povpraševanje

Če želite izvedeti več ali potrebujete našo pomoč, nas kontaktirajte.